Stara Fužina je razložena vas z gručastim jedrom na nadmorski višini 546 m. Razlezla se je ob glavni prometni povezavi med Bohinjskim jezerom (1 km) in Srednjo vasjo (3 km). Naselbina je izredno stara (še iz predrimske dobe) in zaradi železarstva zelo živahna. Železarska dejavnost se je skoncentrirala ob Mostnici, kjer je danes Zoisov grad. Ime za takrat nastali železarski obrat Althammer oziroma Staro klad'vo se je kasneje preneslo na celo naselbino in je ostalo, dokler se ni naselje preimenovalo v Staro Fužino.

Zaradi možnosti zaposlitve, ki jo je ponujalo železarstvo, se je naselje stalno širilo, sčasoma pa so se oblikovali tudi deli vasi: V koncu, Na klancu, Zabajer, Kurja vas, Na trati, V gradu in Konec.

Vas ima izredno veliko zanimivosti:

• ohranjeni stari kmečki domovi (na primer Hlipova hiša z baročno poslikavo),
• Mihovčeva gostilna z lajno (velika glasbena omara), pripeljano s Češke,
• Zoisova graščina,
• Hudičev most s koriti Mostnice,
• cerkev sv. Pavla iz XV. stoletja,
• nutnica »pri Joštu«,
• rake za pogon kovačij in mlinov,
• stara sirarna, preurejena v Planšarski muzej ter
• morenski lok s Fužinskim in Bundrovim kamnom (ledeniški balvan)
• Andrejčeva žaga in mlin.

Vas ima izjemno lepo lego, ki je premišljeno oblikovana. Prislonjena je ob južno pobočje istoimenske gore, kar omogoča osončenost spodnjih hiš tudi v zimskem času, medtem, ko so južni travniki v senci. Vas se deli v manjša območja: Na gorici, Na koritu in V grabnu. Ima 11 zaščitenih hiš, med katerimi ima posebno mesto Oplenova hiša, tip »stegnjenega doma«, ki je vzorčni primer bohinjske hiše, ko se pod isto streho stiskata bivalni in gospodarski del oziroma hlev. Dovoz na skedenj je po mostu mimo stanovanjskega dela, kar je tudi bohinjska posebnost. Današnja stavba je bila zgrajena v začetku 19. stoletja in je zamenjala manjše leseno poslopje. Pri konzervatorskih delih Oplenove hiše je bilo v veži in v kuhinji opravljeno manjše arheološko sondiranje, ki je razkrilo več kovancev iz 19. stoletja. Pri obnovi zidu pri stopnicah v klet so našli živalsko čeljust, ki naj bi varovala hišo pred nesrečo in predstavlja ostanek poganskega verovanja.

leži na med izvirom Save in njenim deltastim izlivom v Bohinjsko jezero, pod mogočnimi ostenji Pršivca, Komarče in Rjave skale (Mirnjaka). Svoje ime je področje dobilo po nazivu »U koncu«, drugo poimenovanje Zlatorog, pa je prevzelo po tamkajšnjem hotelu Zlatorog. Po Ukancu teče cesta, ki je nadaljevanje bohinjske objezerske ceste. Takoj na začetku (ob kampu Zlatorog) je razpotje, s katerega gre glavna cesta naravnost proti Savici (4 km), druga zavije na desno k hotelu Zlatorog, v selišče Ukanc in k elektrarni, tretja pa se povzpne na levo do postaje žičnice Vogel. Cesta, ki se usmerja k Savici, se drži južnega roba Ukanca, medtem ko Savica teče po sredini.

Med hotelom Zlatorog in malo hidroelektrarno Savica je znamenitost Ukanca – do 80 metrov visoka ledeniška morena (nasip). Podobno najdemo tudi v Stari Fužini. Peš pot se nadaljuje do Koče pri Savici.

Preko Komarče ob močnih neurjih teče slapišče, ki je verjetno najvišje v Bohinju, v spodnjem delu, desno od poti čez Komarčo pa že ob vsakem močnem deževju. Pri Domu Savica je do Doma na Komni speljana tovorna žičnica, ki je ostanek sistema oskrbovalnih žičnic, ki so jih naredili v prvi svetovni vojni.