Več o tekmi si preberite na spletnih straneh.

SPLOŠNE ZAHTEVE

1. Ob večkratnem prebiranju predloga zakona nam še vedno ni jasno, kje in kako so vključene naše zahteve, čeprav vi trdite drugače. Zahtevamo, da nam navedete konkretne člene predloga zakona, iz katerih je razvidno, da ste naše zahteve upoštevali.

2. Pod točko 2 in 10 splošnih zahtev pa je naša pripomba sledeča:

-Vsekakor vam gre zelo dobro od rok postavljati omejitve, ki se nanašajo predvsem na nas, domačine, kakor pa nam omogočiti oziroma dati ugodnosti. To pa verjetno zaradi tega, ker je že sama komisija, katera pripravlja ta zakon sestavljena iz ljudi, ki po sprejetju takega zakona nebi bili domačini, niti nebi imeli prednosti pri dodeljevanju koncesij.

Skrajni čas bi že bil, da se začnete zavedati, da smo domačini lastniki zemljišč, ne pa tržni artikelj, s katerim drugod po svetu reklamirate naš park.

Vse naše zahteve niti malo ne ogrožajo narave, zato zahtevamo, da jih upoštevate, saj smo mi lastniki zemljišč in tudi prebivalci parka- domačimi ( čeprav ustavno sporni ).

KONKRETNE ZAHTEVE

K točki 2: pred leti je naša KS pristopila v TNP zaradi obljub po boljšem življenju, zaposlitvah v zavodu, ureditvi poti in ostale infrastrukture. Z leti se je izkazalo, da z obljubami ni bilo nič, stvari so se zasukale v drugo smer: življenje z omejitvami, samo trije zaposleni v TNP ( nadzorniki), slabe, nevzdrževane poti, korita, velik upad turizma…. Večkrat smo že hoteli imeti, oziroma se dogovoriti, da bi domačini imeli prednost pri zaposlitvah, vendar to ni ustavno… Naša zahteva po sedežu TNP v Bohinju pa lahko reši tudi ta problem, saj bi se TNP obnašal racionalno in namesto plačila kilometrine zaposlovali tudi domačine. Domačin, zaposlen v TNP veliko bolje pozna razmere v parku in skuša biti pomoč domačinom. Lokacija Bohinjka v Stari Fužini, ki je tako ali tako potrebna obnove bi bila idealen prostor za upravno stavbo. Menimo, da bi se predstavitev parka, razne tržnice morale dogajati v parku samem, ne pa v sosednji občini. Kako naj verjamemo, da je življenje v parku ugodnost- prednost, ko pa sama uprava iz parka beži, oziroma se upira, da sedež parka prenese v park.

K točki 5: KS Stara Fužina- Studor in Ukanc vključuje okoli 750 prebivalcev. Celotna KS Stara Fužina- Studor leži v območju TNP in skoraj vse v privatni lasti. Pokrajino v parku vzdržujemo krajani KS in smo nad njo navdušeni. Torej, park smo ohranili domačini in ga tudi ohranjamo.

Ne razumemo, zakaj se branite še enega predstavnika v svet zavoda- ki bi bil predstavnik naše KS, katera ima ves del ozemlja v parku in največ prebivalcev v TNP. Nam se vsekakor zdi ponižujoče, da smo dobri le za fizična dela v parku, za odločanje- upravljanje pa po vašem mnenju prekratki.

Izgovor na racionalizacijo in boljšo učinkovitost sveta pa je naše stališče sledeče:

Narava se ne varuje v pisarni za računalnikom, niti z ogledom drugih parkov po svetu, ampak v naravi sami. Mi vsekakor vstrajamo pri zahtevi predstavnika KS Stara Fužina- Studor ( predstavnika KS, katere največ ozemja leži v TNP ).

Zahtevamo, da so naše zahteve v celoti upoštevane v novem zakonu o TNP.

StaraFužina, 3.07.2009                      KS Stara Fužina- Studor

SPLOŠNE ZAHTEVE

K točki 1: Prosimo, da konkretno navedete člene predloga zakona, iz katerih je razvidno, da je ta cilj vključen v predlog zakona.

K točki 2: Z definicijo prebivalca parka v zakonu se ne strinjamo, saj so osebe, ki imajo na območju parka začasno prebivališče večinoma vikendaši, ki na tem območju ne morejo imeti enakih pravic, kot pa domačini, ki se vsakodnevno srečujejo z omejitvami, ki jih park prinaša. Obenem vas sprašujemo ali omejitve, ki jih park prinaša domačinom niso morda ustavno sporne?

K točki 3: Navedite konkretne člene predloga zakona, iz katerih je taka vloga prebivalca parka razvidna.

K točki 4: Navedite konkretne člene predloga zakona, iz katerih je razvidno, da je lov urejen na način trajnostne rabe.

K točki 5:  ??????????????  (potrebno preveriti navedena dejstva)

K točki 6: V enem izmed členov zakona naj bo nedvoumno napisano, da je potrebno urediti sistem črnih gradenj.

K točki 7:  Zahtevamo člen v zakonu, v katerem bo zahteva po ustanovitvi Sklada za pospeševanje trajnostnega razvoja TNP ter namenski porabi sredstev nedvoumno definirana.

K točki 8: Zahtevamo člen v zakonu, v katerem bo nedvoumno izraženo da ima Sklad za pospeševanje trajnostnega razvoja stalne in stabilne vire: posebno proračunsko postavko in prihodke iz virov trajnostne rabe v parku.

K točki 9:  Navedite te posebne določbe o razvojnih usmeritvah, iz katerih je jasno razvidno financiranje trajnostnega razvoja in parkovne infrastrukture.

K točki 10:  Ustavno nesprejemljive so prepovedi, katere park prinaša in lokalnemu prebivalstvu onemogoča naraven razvoj. Zahtevamo člen v zakonu, da imajo domačini prednostno pravico za pridobivanje koncesij za rabo naravnih vrednot ali dela parka.

K točki 11:  Zahtevamo navedbo teh instrumentov tudi v členih zakona o TNP.

K točki 12:  Navedite konkretne člene zakona, iz katerih je razvidna vloga domačinov pri soupravljanju parka.

K točki 13:  Navedite konkretne člene zakona, iz katerih je ta zahteva razvidna.

K točki 14:  S stališči nevladnih organizacij se ne strinjamo. Javni zavod TNP naj bo strokovna institucija, podpora lokalnemu prebivalstvu in prostoru, ne pa samo administrativen organ z administrativnim načinom delovanja.

KONKRETNE ZAHTEVE

K točki 1:  Zakon o TNP je specifičen zakon, zato menimo, da lahko lov kot dejavnost definira na specifičen način, saj gre tudi za specifično, zavarovano območje v naravi. Dohodek iz koncesij se mora vrniti v ta prostor.

K točki 2:  Ustava Republike Slovenije določa sedež glavnega mesta, zato zahtevamo, da je tudi v zakonu o TNP definiran sedež parka.(dopolniti!!!)

K točki 3:  V zakonu mora biti opredeljena izdelava DLN za izgradnjo garažne hiše v Ukancu in ne pod Voglom. Zahtevamo, da se zahteva podrobneje uredi.

K točki 4:   Zahtevamo, da je v zakonu jasno napisano, da je proračunska postavka za financiranje TNP zagotovljena v državnem proračunu.

K točki 5:  Menimo, da je vaš odgovor neutemeljen. Prav zaradi racionalnosti in učinkovitosti zahtevamo, da je zastopanost občin v svetu zavoda TNP  taka, kot je navedeno v zahtevi. Poleg tega mora biti zastopanost, navedena v zahtevi, jasno izražena tudi v določbah zakona.

K točki 6:  Lovstvo je pomembna gospodarska dejavnost v parku, zato zahtevamo, da imajo svojega predstavnika v svetu zavoda TNP.

K točki 7:  Konkretno navedite, iz katerih členov je to razvidno.

K točki 8:  Zahteva je popolnoma razumljiva. Potrebno je konkretno definirati vlogo TNP, kot sokreatorja prostora, podpora lokalnemu prebivalstvu in ne le kot administrativne institucije, ki kroji življenjske razmere na tem prostoru.

1. Cilj zakona mora biti  tudi ohranjanje poseljenosti parka in revitalizacija demografsko ogroženih naselij.Komentar: Cilj je vključen v predlog zakona

2.  Definiran mora biti termin ( in status): prebivalec parka - domačin, je tisti, ki ima stalno bivališče v Triglavskem narodnem parku in tam tudi biva.Komentar: Definiranje tega termina je možno, ustavno sporno pa je na to vezati posebne pravice, ki gredo le tako definiranim domačinom. Prebivalec parka je v predlogu definiran in je oseba, ki tam živi (ima tam stalno ali začasno prebivališče).

3.  Definirana mora biti vloga prebivalca parka, ki je skrbnik naravne, etnološke in kulturne dediščine, nosilec razvoja in nosilec identitete parka.Komentar: V predlogu zakona je taka vloga definirana.

4. Lov v TNP naj se izvaja po načelu razumne trajnostne rabe obnovljivih naravnih virov, kamor sodi tudi divjad,  kot pogoj trajne ohranitve zdrave divjadi v parku (nekomercialni lov).Komentar: V predlogu zakona je lov urejen na način trajnostne rabe.

5. Ob vzpostavitvi naravnega parka je treba najprej postaviti kriterije, ki so naravovarstveni in jih bo zato težko prestaviti v urbano okolje. Naselja ne sodijo v ožje območje parka.Komentar: V osrednjem območju narodnega parka, ki obsega prvo in drugo varstveno območje ni nobenega naselja.

6.Treba je opredeliti, kaj bo s črnimi gradnjami v parku.Komentar: Izhodišče zakona je bilo nedvoumno. Urejanje črnih gradenj v TNP je del sistema urejanja prostora. 

7.Ustanovljen mora biti Sklad za pospeševanje trajnostnega razvoja v Triglavskem narodnem parku, ki bo namenjen izključno gospodarskemu in družbenemu razvoju prebivalstva v parku. Sredstva se morajo dodeljevati na podlagi posebnih razpisov za prebivalce in lokalne skupnosti (organizacije) na območju TNP.Komentar: Tako je tudi stališče MOP in se trudimo za njegovo uresničitev.

8.Sklad za pospeševanje trajnostnega razvoja mora imeti stalne in stabilne vire: posebno proračunsko postavko in prihodke iz virov trajnostne rabe v parku ( na primer: lov, voda, energija...).Komentar: Tako je tudi stališče MOP in se trudimo za njegovo uresničitev.

9.Zakon mora opredeliti financiranje trajnostnega razvoja in infrastrukture v parku.Komentar: Financiranje trajnostnega razvoja in infrastrukture je eno od temeljev predloga zakona in je urejeno v posebnih določbah o razvojnih usmeritvah. 

10.Prebivalci parka morajo imeti prednostno pravico za pridobivanje koncesij za rabo (upravljanje, soupravljanje) naravnih vrednot ali dela narodnega parka.Komentar: Zahteva se navezuje na definicijo pojma prebivalca pod tč. 1 in je ustavno nesprejemljiva.

11. Dosledno se morajo predvideti inštrumenti kot so odkupi, odškodnine, zakupi.Komentar: Vsi navedeni instrumenti so že vgrajeni v sistem varstva narave, katerega del je tudi predlagani zakon, in se zaradi tega ne navajajo ponovno.

12. Zakon mora zagotoviti soupravljanje parka in sodelovanje domačinov pri delu Javnega zavoda ter upravljanju in izvajanju upravljavskih nalog.Komentar: Predlagana rešitev je v celoti že vključene v predlog zakona.

13.Potrebno je spodbujati podjetniško iniciativo v parku.Komentar: Zahteva je že vključena v predlog zakona pri razvojnih usmeritvah.

14.Zakon ne sme sloneti na administrativnem načinu delovanja Javnega zavoda, kot na primer dodeljevanje soglasij za razvojne projekte in razna upravna dovoljenja.Komentar: Predlagane zakonske rešitve predstavljajo kompromis med stališči in zahtevami nevladnih organizacij, ki zahtevajo še veliko večjo upravno-administrativno oblast upravljavca parka, in stališči občin.

Splošnim zahtevam dodajamo še konkretne:

1. Sredstva, ki  se bodo zbirala iz koncesnin za lovišča,  naj se v celoti namenjajo temu prostoru preko občin za programe v dobrobit temu okolju. Ta sredstva ne zapadejo v limite dovoljene porabe občin.Komentar: zahteva je v nasprotju z veljavno ureditvijo v Zakonu o divjadi in lovstvu, ki določa razmerje 50/50-država/občina. Zakonsko je opredeljena tudi njihova namembnost, zaradi česar ne bremenijo dovoljene porabe občin.

2. Sedež uprave javnega zavoda Triglavskega narodnega parka mora biti v občini z največjim številom stalnega prebivalstva znotraj parka.Komentar: Zahtevana ureditev ne sodi v zakon, ker  gre za statusno materijo akta o ustanovitvi javnega zavoda.

3. V  zakonu mora biti opredeljena izdelava državnega lokacijskega načrta za izgradnjo garažne hiše Pod Voglom in v Ribčevem Lazu ter izdelava državnega lokacijskega načrta za območje Pokljuke zaradi prekomerne obremenitve s prometom.
Komentar: Zahteva je na splošnejšem nivoju že vključena v predlog zakona in se jo lahko podrobneje uredi.

4. V letnem proračunu države morajo biti zagotovljena sredstva za financiranje parkovne infrastrukture v Triglavskem narodnem parku s posebno proračunsko postavko.Komentar: proračunska postavka za financiranje TNP je v državnem proračunu zagotovljena. Višina sredstev se določi z zakonom o proračunu.

5. V svetu zavoda Triglavskega narodnega parka mora imeti predstavnika vsaka od občin, v kateri je del območja Triglavskega narodnega parka, poleg tega pa mora biti član sveta zavoda tudi predstavnik krajevne skupnosti, katere največji del ozemlja leži v Triglavskem narodnem parku.Komentar: predlagana je drugačna rešitev iz razloga racionalnosti in učinkovitosti sveta zavoda. Za vključevanje interesov delov občin pa je določeno posebno posvetovalno telo člana sveta zavoda, ki mu nalaga obveznosti vključevanja lokalnih interesov

6. Svojega predstavnika v svetu zavoda Triglavskega narodnega parka mora imeti tudi lovstvo.Komentar: predlagana je drugačna rešitev iz razloga racionalnosti in učinkovitosti sveta zavoda. Lovstvo ima možnost, da se vključi v svet zavoda kot predstavnik zainteresirane javnosti, kjer enakopravno konkurira z drugimi nevladnimi organizacijami, npr. planinstvo, ribištvo.

7.  II. območje ne sme avtomatsko preiti v I. območje Triglavskega narodnega parka. Jezero ne more preiti v I. območje; obravnava naj se ločeno, kot območje posebnega gospodarskega pomena. Komentar: predlog zakona ne ureja avtomatskega prehoda temveč je izrecno določeno, da se sprememba meje izvede na podlagi posebnega postopka, ki ga izpelje vlada. K odločitvi pa je potrebno predhodno soglasje občin.

8. Zakon mora vsebovati določbe, s katerimi javni zavod Triglavskega narodnega parka prevzema predvsem obveznosti (urejanje parkovne infrastrukture, urejanje prometa, strokovna pomoč lokalnemu prebivalstvu) in ne samo pravice.Komentar: zahteva je nerazumljiva, ker so celovite rešitve v predlogu zakona v teh smeri že zagotovljene. Pri tem je treba poudariti poseben pomen desetletnega načrta upravljanja, ki mora zagotoviti izvajanje teh obveznosti.

Več o teku pa si preberite na športnih straneh.

ZAHTEVE, KI JIH  MORA IZPOLNITI ZAKON O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU,

s katerimi uveljavljamo z ustavo opredeljeno pravico prebivalcev parka do razvoja. Naše zahteve do vsebine novega zakona povzemamo v sledeči izjavi: Zakon je za prebivalce, ki žive v območju parka, življenjskega pomena. Zavedamo se pomena ohranitve izjemnih naravnih in kulturnih vrednot in hkrati tudi razvojnih možnosti, ki jih prinaša neposredna soseščina narodnega parka. Zavedamo pa se tudi vrste omejitev in s tem pomena opredelitve vloge prebivalcev v parku. Če bo zakon prebivalcem parka omejeval pravico do razvoja, mora tudi predvideti ustrezno kompenzacijo. Osnutek zakona je dobra podlaga, treba pa ga je nadgraditi, upoštevaje izhodišča, načela in zahteve, ki jih soglasno podpiramo.Naša osnovna zahteva, pri kateri odločno vztrajamo je, da mora biti zakon pripravljen na osnovi koncepta trajnostnega razvoja, ki zagotavlja uresničevanje naravovarstvenih ciljev parka in ustreznega gospodarskega in družbenega razvoja v parku,  zato je tudi treba najprej postaviti koncept, ki bo uravnovesil razvojni in naravovarstveni del ter določil ustrezne meje in naravovarstvena območja. Da bo tej zahtevi zadoščeno, mora biti v novem Zakonu o Triglavskem narodnem parku upoštevano sledeče:

1. Cilj zakona mora biti  tudi ohranjanje poseljenosti parka in revitalizacija demografsko ogroženih naselij.

2. Definiran mora biti termin ( in status): prebivalec parka - domačin, je tisti, ki ima stalno bivališče v Triglavskem narodnem parku in tam tudi biva.

3. Definirana mora biti vloga prebivalca parka, ki je skrbnik naravne, etnološke in kulturne dediščine, nosilec razvoja in nosilec identitete parka.

4. Ob vzpostavitvi naravnega parka je treba najprej postaviti kriterije, ki so naravovarstveni in jih bo zato težko prestaviti v urbano okolje. Naselja ne sodijo v ožje območje parka.

5. Treba je opredeliti, kaj bo s črnimi gradnjami v parku.

6. Ustanovljen mora biti Sklad za pospeševanje trajnostnega razvoja v Triglavskem narodnem parku, ki bo namenjen izključno gospodarskemu in družbenemu razvoju prebivalstva v parku. Sredstva se morajo dodeljevati na podlagi posebnih razpisov za prebivalce in lokalne skupnosti (organizacije) na območju TNP.

7. Sklad za pospeševanje trajnostnega razvoja mora imeti stalne in stabilne vire: posebno proračunsko postavko in prihodke iz virov trajnostne rabe v parku ( na primer: lov, voda, energija...).

8. Zakon mora opredeliti financiranje trajnostnega razvoja in infrastrukture v parku.

9. Prebivalci parka morajo imeti prednostno pravico za pridobivanje koncesij za rabo (upravljanje, soupravljanje) naravnih vrednot ali dela narodnega parka.

10. Dosledno se morajo predvideti inštrumenti kot so odkupi, odškodnine, zakupi.

11. Zakon mora zagotoviti soupravljanje parka in sodelovanje domačinov pri delu Javnega zavoda ter upravljanju in izvajanju upravljavskih nalog.

12. Potrebno je spodbujati podjetniško iniciativo v parku.

13. Zakon ne sme sloneti na administrativnem načinu delovanja Javnega zavoda, kot na primer dodeljevanje soglasij za razvojne projekte in razna upravna dovoljenja.

Splošnim zahtevam dodajamo še konkretne:

1. Zahtevamo 100% koncesijo od lova; koncesija naj bo prihodek občine, ne države.

2. Sedež uprave javnega zavoda Triglavskega narodnega parka mora biti v občini z največjim številom stalnega prebivalstva znotraj parka.

3. V zakonu mora biti opredeljena izdelava državnega lokacijskega načrta za izgradnjo garažne hiše Pod Voglom in v Ribčevem Lazu ter izdelava državnega lokacijskega načrta za območje Pokljuke zaradi prekomerne obremenitve s prometom.

4. V letnem proračunu države morajo biti zagotovljena sredstva za financiranje parkovne infrastrukture v Triglavskem narodnem parku s posebno proračunsko postavko.

5. V svetu zavoda Triglavskega narodnega parka mora imeti predstavnika vsaka od občin, v kateri je del območja Triglavskega narodnega parka, poleg tega pa mora biti član sveta zavoda tudi predstavnik krajevne skupnosti, katere največji del ozemlja leži v Triglavskem narodnem parku.

6. Svojega predstavnika v svetu zavoda Triglavskega narodnega parka mora imeti tudi lovstvo.

7. II. območje ne sme avtomatsko preiti v I. območje Triglavskega narodnega parka. Jezero ne more preiti v I. območje; obravnava naj se ločeno, kot območje posebnega gospodarskega pomena.

8. Zakon mora vsebovati določbe, s katerimi javni zavod Triglavskega narodnega parka prevzema predvsem obveznosti (urejanje parkovne infrastrukture, urejanje prometa, strokovna pomoč lokalnemu prebivalstvu) in ne samo pravice.

Z naštetimi zahtevami se strinjamo:

Anton Urh, poslanec DZ in  podžupan občine Bohinj,

Tomaž Tom Mencinger, DZ in župan občine Jesenice,

Janez Fajfar, župan občine Bled,

Franc Kramar, župan občine Bohinj,

Daniel Krivec, župan občine Bovec,

Peter Torkar župan občine Gorje,

Robert Kavčič župan občine  Kobarid,

Jure Žerjav župan občine Kranjska Gora,

Janko S. Stušek župan občine Radovljica,

Uroš Brežan, župan  občine Tolmin,

Leopold Pogačar, župan občine Žirovnica,

Komac Boris, Krajevna skupnosti Soča,

Pavel Zalokar, Krajevna skupnost Stara Fužina,

Stevo Ščavničar, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske,

Dušan Jug, Lovska zveza Slovenije,

Žarko Mlekuž, Gibanje za obstoj človeka v Triglavskemu narodnemu parku.

Bohinjska Bistrica, 5.februarja 2009

• najprej bi bilo treba postaviti koncept, ki bo uravnovesil razvojni in zaviralni del ter določil, koliko parka hočemo;
• treba je jasno opredeliti vlogo avtohtonega prebivalstva
• ob vzpostavitvi naravnega parka je najprej treba postaviti kriterije, ki so naravovarstveni, zato jih bo težko postaviti v urbano okolje. Zakon torej ne bi smel posegati v urbano okolje, naselja ne sodijo v park;
• Jezero ne more preiti v prvo varstveno območje ( divjina)
• Poglavje o financiranju mora biti napisano jasno
• Subvencije morajo biti dodeljene individualno;
• Sedež uprave parka naj bo v območju parka

Vsi navzoči smo se z zahtevami strinjali, podali tudi svoje mnenje, naša Krajevna skupnost Stara Fužina- Studor pa je na koncu tudi podala zahteve, katere pa so vsi prisotni tudi podprli.
     Vse zahteve bomo posredovali tudi Ministru za Okolje in Prostor g. Karlu Erjavcu, kateri nas bo obiskal v mesecu Aprilu.
     V zaključku je bilo še enkrat poudarjeno, da ob neizbežnem konfliktu med interesi civilne incijative in interesi lokalnega prebivalstva ne smejo prevladati prvi; izsiljevanje prebivalstva lahko prepreči le razvojno naravnan zakon.

Bohinj, 5.03.2009

Zapisala:
Član sveta KS Stara Fužina- Studor
Melita Štros Mavrič

 Sestanek je vodil predsednik KS Stara Fužina- Studor Pavel Zalokar

Pavel Zalokar obrazloži razloge za sklic posveta, ter predstavi osem zahtev, katere je podala Občina Bohinj.

 Po razpravi so bili sprejeti naslednji

 SKLEPI:

I. Krajevne skupnosti na območju Občine Bohinj ter Agrarne skupnosti na območju Občine Bohinj zahtevajo, da se upoštevajo naslednja stališča:

1. Občinam v parku se zagotovi večji vpliv pri sprejemanju načrta upravljanja, v svetu javnega zavoda Triglavskega narodnega parka pa se zagotovi Občini Bohinj en samostojni predstavnik, en samostojni predstavnik Agrarnih skupnosti iz območja Občine Bohinj ter en predstavnik KS Stara Fužina- Studor, največje Krajevne skupnosti  na območju Občine Bohinj in na območju TNP.

2. Sedež javnega zavoda Triglavskega narodnega parka se določi KS Stara Fužina- Studor ( lokacija Bohinjka) v Občini Bohinj, Prednost pri zaposlovanju naj imajo domačini.

3. V » Mrenšu« in v Ukancu se za čas letne turistične sezone poleg naprav in objektov, ki so skladno s predpisi o varstvu pred utopitvami potrebni za ureditev območij kopalnih voda dopustiti tudi postavitev začasnega gostinskega objekta.

4. Določbe zakona, ki predvidevajo prehod območij z naravovarstvenimi ukrepi iz II. varstvenega območja v I. varstveno območe v 20 letih, se črta.

5. Pri razmejitvi med I. in II. varstvenim območjem se na območji Bohinjskih planin upošteva stališče Občinskega sveta Občine Bohinj z dne 24.05.2007.

6. Dopolnilna dejavnost na planini iz 15. točke 15. člena je z planinsko pašo povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetijskem gospodarstvu- planini in omogoča nosilcem dejavnosti- planinske paše ( agrarne skupnosti) boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile na planini. Kot dopolnilna dejavnost se lahko opravlja predelava mleka in turizem na planini. Predelava mleka se opravlja v skupnih sirarnah, turizem pa v stanovih in skupnih objektih in za njih ni potrebna sprememba namembnosti, temveč se jim doda dodatna funkcija. Tam, kjer so nosilci delavnosti planinske paše agrarne skupnosti, se dopolnilna dejavnost opravlja v okviru dejavnosti agrarnih skupnosti.

 Seja je bila zaključena ob 21.50 uri

 ZAPISALA

Melita Štros Mavrič

Tajnik KS Stara Fužina- Studor

                                                           Predsednik   KS Stara Fužina- Studor
                                                                                Pavel Zalokar