Razmišljanja o našem edinem narodnem parku

Začetek leta 2009 smo odprli spletno stran KS Stara Fužina - Studor. Ta stran ima tudi svoj blog, zato sem se odločil, da prvi prispevek napišem kar sam, in sicer glede problematike TNP. Ne pričakujem, da imam o vsem prav, zato od vas želim pridobiti negativna in pozitivna mnenja.

Star sem 54 let in mi je poznano, kako smo živeli pred leti, ko sta bila v Bohinju le dva avtomobila, košnja in spravilo sena sta bila ročna, les in drva so se v dolino spravljala s konji itd. Vse to se je izplačalo, saj je družina z eno ali dvema kravama in nekaj lesa že lahko preživela, pašniki in travniki pa so bili obdelani.

V vseh teh letih so se razmere precej spremenile, zato se moramo tudi mi obnašati tem razmeram primerno.

Veliko ljudi je opustilo kmetovanje, pašniki in travniki se močno zaraščajo (primer je pobočje Rudnice). Nekaj kmetij še deluje; seveda moraš hoditi v službo, da lahko sploh kmetuješ. Mislim, da bi morale biti manjše kmetije povezane s turizmom v smislu ekoloških turističnih kmetij.Tako se srečamo s problemom kmetovanja v strnjenem naselju, zato mislim, da bi morali domačinom, ki imajo voljo do takega kmetovanja in turizma, omogočiti izgradnjo teh kmetij izven strnjenega naselja (na robu vasi). V noveli Zakona o TNP pa razpršene gradnje niso dovoljene.

Ker se je način skladiščenja sena spremenil, so senožetni stanovi večinoma ostali prazni. Zaradi potrebnega denarja za njihovo vzdrževanje bi predlagal, da se preuredijo, tako da bi v poletnem času lahko koristila kot prenočišča - spanje na senu. Teh senožetnih stanov (svisli) je precej na pobočju Rudnice - Zavazi, vse pa propadajo, namesto da bi bili vzdževani in bi lastniki z njimi lahko kaj prislužili. Mislim, da uprava TNP z naravovarstveniki raje vidijo, da propadejo, kot da bi imeli domačini kaj od tega.

Pred leti smo s prispevki lastnikov obnovili pot na Rudnico. Speljali smo jo po zasebnih zemljiščih, ki so od uradno zarisane poti lažje dostopna. Uradno zarisana pot gre po skoraj neprehodnem terenu. Že po nekaj dneh se je na internetu pojavil članek z naslovom "Avtocesta na Rudnico". Seveda so sledile prijave in ogledi inšpekcijskih služb.

Prejeli smo odločbo za sanacijo poti in brežin. Takrat zaradi finančnih razlogov sanacije nismo mogli izvesti. Ker smo šli po pol leta na ponovni ogled poti, je bila pot že vsa zaraščena. Sedaj je spet potrebno obsekovanje grmovja. Pot se uporablja za spravilo lesa, drv in sena, obenem pa je tudi turistična pot. Seveda jo uporabljajo tudi tisti, ki so tej obnovi nasprotovali in nam s prijavami podražili in ovirali gradnjo. Nasploh pa imamo s popravili in vzdrževanjem poti vseskozi probleme. Ko sem na nekem sestanku sprožil problem, kje dobiti pesek za nasipanje poti in podal zraven svoje mišljenje, da bi pesek morali dobiti v bližini poti (kakor so to počeli nekoč), je predstavnik TNP za časnike izjavil, da Bohinjci hočemo kar vsak po svoje odpirati peskokope. Mi pa želimo le, da bi s sredstvi, ki jih imamo na razpolago, čimbolj uredili poti. Mislim, da bi se tudi uprava TNP morala truditi, da bi bile poti urejene in lepe ter da bi se morali zavzemati za pridobitev sredstev za njihovo vzdrževanje, pa čeprav bi pesek za nasipanje uvažali iz Amerike. Menim, da bi morala uprava TNP-ja bolj sodelovati z domačini.

V naši krajevni skupnosti je približno 800 prebivalcev, vsi imamo svoje premičnine in nepremičnine na območju TNP. Približno petina streh je še vedno pokritih s salonitno kritino. Nekoč sem omenil, da bi s pomočjo uprave TNP-ja kandidirali za evropska sredstva, vendar sem dobil odgovor: "Sedaj bi pa radi, da vam še strehe prekrijemo." Ne vem, kako naj si to razlagam, vem pa, da če nas bodo samo prijavljali in nič pomagali pri težavah, nikakor ne bomo mogli delati skupaj. Uprava TNP-ja bi morala biti v pomoč domačinom, saj smo to naravo ohranili in jo še zmeraj ohranjamo ravno domačini. Kot mi je nekoč rekel starejši domačin: "Mi smo naravo ohranili, sedaj pa k nam hodijo ljudje, ki so svojo naravo zapacali in nas učijo, kako se narava ohrani. Za nasvete dobijo celo plačilo".

Zemljišča v TNP so večinoma v zasebni lasti, zato smatram, da je potrebno, da se o lastnini dogovorimo preden se postavijo določene cone. Če namreč pride zemljišče v prvo cono, kjer je prepovedano gospodarjenje, zemljišče izgubi tržno vrednost. Podobno je z drugo cono, ki mora po desetih letih preiti v prvo cono. Zdi se, da je namen države razvrednotenje zemljišča, saj je za ta zemljišča v predlogu Zakona o TNP že navedena cena 0,2 € za kvadratni meter. Prav tako je v predlogu zapisano tudi, da naj bi država v desetih letih odkupila za približno 15.000 Ha zemljišč po predlagani ceni. Ne vem, zakaj kupovati, saj je država nekatera zemljišča že imela v lasti, a jih je vrnila cerkvi.

Ko takole pogledam TNP, v njem ne vidim posebnega pomena. V Planici, ki je državni ponos, so zemljo odkupili po ceni 15 €. Prav tako so se borili, da Blejski otok ostane v državni lasti. Območja Pokljuke, slapa Savice, prireditvenega prostora Pod skalco, Zoisovovega gradu in druga, prav tako v TNP, pa so vrnjena rimokatoliški cerkvi. Mar to ni državni ponos? V času predsedovanja EU sem pričakoval, da si bodo evropske delegacije ogledale naš narodni park, a so se vse ustavile že na Bledu. Seveda to nekako razumem, saj so razmere v parku takšne, da se celo uprava parka nahaja izven parka - na Bledu. Na strehi uprave pa imajo stekleno kupolo, da si ogledujejo Triglav.

Dolgo časa mi ni bilo jasno, zakaj so nadzorniki TNP-ja jagri. Odgovor sem našel šele letos, saj morajo izvajati sanitarni odstrel. Ne vem pa, zakaj odstrela ne bi izvajale lokalne lovske družine, saj so ravno tako usposobljene za lov in varovanje narave.

Na več okroglih mizah sem že slišal, da smo živeči v parku naravo ohranili in jo še ohranjamo, a kar naenkrat naj za to ne bi bili več usposobljeni. Razmišljam o tem, kako naj se v parku sploh razvijamo. Na vprašanje, kaj predlagajo kot alternativo za razvoj v parku, sem dobil odgovor: "Poiskati boste morali druge tržne niše, primerne za ta prostor". Od t. i. "strokovnjakov" bi vsekakor pričakoval bolj konkretne predloge.  Moji predlogi so bolj konkretni: ustanovitev srednje ali višje naravovarstvene (ali podobne) šole v krajevni skupnosti, da bi se čim več domačinov, živečih v parku, usposobilo za take naravovarstvene naloge in bi dobili zaposlitev tudi v vodstvu TNP.  Poudariti moram, da je kar 56 % vseh prebivalcev TNP-ja iz naše krajevne skupnosti. Predlagam tudi, da pripeljemo posebne goste in organiziramo vodene izlete po parku. Kar se v zvezi s parkom trenutno dogaja na Bledu, bi se moralo dogajati v parku.

Naše zahteve so:

• Drugačna sestava sveta zavoda TNP.
  V svet zavoda naj gre več domačinov, saj imajo v lasti večino imetja iz naše KS in ima največji delež prebivalcev živečih v TNP. Zato bi moralo biti število članov sveta iz lokalnih skupnosti premosorazmerno z deležem živečih v parku. Vsaj polovica članov sveta zavoda bi morala biti sestavljena iz predstavnikov lokalnih skupnosti, ki so del TNP-ja.

• Prostori uprave TNP naj se preselijo v Staro Fužino.
  Uprava parka ima v Stari Fužini že svoje prostore (hiša Bohinjka). Na tej elitni lokaciji bi lahko zgradili info-center in upravne prostore. Izgovor, da za to ni denarja, ne drži. Trenutno stavbo uprave na Bledu bi lahko prodali in s tem denarjem uredili stavbo v Stari Fužini in od te kristalne blejske palače bi ostalo še ogromno denarja. V Staro Fužino pa naj se uprava seli zato, ker je naša krajevna skupnost edina, ki ima vsa naselja znotraj TNP.

• Prednost domačinov pri zaposlitvah.
  Zahtevamo, da imajo prednost pri zaposlitvah domačini, ne tako kot sedaj, ko domačini praviloma niso imeli možnosti zaposlitve, ampak so zaposlili ljudi od drugod in jih naselili v Bohinjki.

• Vrednost zemljišč mora biti realna.
  Država namreč želi odkupiti zemljišča od kmetov po 0,2 €, kar je sramotno nizka cena. Če država nima denarja za odkup po tržni ceni, naj si omisli manjši park, v katerem bo lažje zagotavljala 75 % delež divjine.